11 let že delam z marginaliziranimi skupinami. Ne znam pojasniti, zakaj. Verjetno je to pač v človeku – da imaš socialni čut. Morda je k temu prispevala vzgoja v otroških letih! Morda pa je bila odločilna mladost v Ljubljani, ko sem se soočal z drugačno epidemijo, kot jo spremljamo danes. Cela generacija mladih se je vdajala odvisnosti od heroina in kokaina. Prijatelji in prijateljice so umirali, postajali brezdomni, prehajali v kriminal. Želel sem pomagati …
Kralji ulice dodajajo moč tam, kjer jo brezdomni potrebujejo
Zdaj sem inventar društva Kralji ulice. Mnogi nas poznajo po časopisu s tem imenom, ki ga ustvarjajo in prodajajo brezdomni, vendar v njem poleg brezdomstva obravnavamo tudi druge teme: duševno zdravje, prestopništvo, družinsko in odnosno problematiko, zaposlovanje, službe pomoči itd. Časopis vidimo kot sredstvo za samopomoč, saj je njegov prvotni cilj bolj aktivna in družbeno sprejemljiva udeležba te skrite in najbolj socialno izključene populacije v javnem življenju. Prek cestnega časopisa ozaveščamo širšo javnost in promoviramo družbeno delovanje na tem področju. Ne gojimo utopičnih pričakovanj po takojšnji rešitvi težav, povezanih z brezdomsko problematiko, niti ne mislimo, da lahko na hitro spremenimo način življenja brezdomnih. Branje Kraljev ulice je po mojem mnenju priporočljivo za vsakogar, odsvetujem pa ga tistim, ki ne prenesejo pogleda v ogledalo naše družbe!
In vendar Kralji ulice niso samo časopis. Društvo izvaja tudi tri verificirane socialnovarstvene programe: imamo dnevni center s terenskim delom za brezdomne, nudimo nastanitveno podporo za brezdomne in se ukvarjamo s preprečevanjem deložacij in krepitvijo moči za ohranjanje obstoječih nastanitev. Izvajamo tudi programe, kot so Univerza pod zvezdami, Slišanje glasov, Brezdomne ture Nevid(e)na Ljubljana, Zadruga Stara roba, nova raba in razne športne aktivnosti. Naši cilji in naloge so zmanjševanje osebne, socialne, ekonomske in pravne škode ter dodajanje moči brezdomnim. Uporabnike sprejemamo takšne, kakršni so, in izhajamo iz njihovih potreb in želja. Moč dodajamo tam, kjer sami izražajo potrebo po tem!
Pri socialni problematiki študij brez prakse res ne zadošča
V društvu omogočamo tudi prakso številnim študentom in študentkam Fakultete za socialno delo in Socialne pedagogike. Osebno se lahko večkrat na lastne oči prepričam, kako jim izkušnja dela na prvi frontni črti koristi. Ob praksi tudi lažje spoznajo, kakšno delo jim odgovarja in na katerem strokovnem področju želijo delati po končanem študiju. To je v socialnem varstvu izredno pomembno. Sam pa sem študent Abiture! Študiram v programu Organizator socialne mreže.
Moj cilj je jasen. Po končanem študiju želim na Socialni zbornici opraviti izpit za strokovnega delavca v socialnem varstvu. Trenutno imam opravljen izpit za strokovnega sodelavca, za kar zadostuje gimnazijska izobrazba. Študij verjetno ne bo vplival na mojo zaposlitev. Bo pa diploma moje osebno zadoščenje!
Ko sem iskal pravi program zase, ki bi ustrezal tudi pogojem za želeno in priznano raven strokovnosti in bi ga lahko opravljal ob delu, sem na spletu našel Abituro. Ne le, da je bila ta šola med prvimi s programom za organizatorja socialne mreže, ta program je v času mojega vpisovanja ponujala tudi po najboljši ceni. Priznam, da je bil to ključni razlog za izbor. Ko izbiraš študij, ki ga boš plačal sam, je cena pač pomembna.
Za bolj pošteno družbo
Pri vsakdanjem delu me zadovoljuje, da lahko komu individualno pomagam. Včasih se počutim kot gasilec. Živimo v svetu, v katerem dobrine niso pošteno razdeljene. Želim si živeti v družbi, ki bi prav vsem omogočala lažji dostop do družbenih virov. Kjer bi lahko s poštenim delom pošteno zaslužil in se mirno upokojil. Kjer ne bo več prekarcev, revnih starostnikov, brezdomnih, invalidov z nizkimi prejemki … Seznam je zelo dolg. Z njim se trudimo nevladniki, združeni v mrežo EAPN Slovenija. Ta je del evropske mreže za boj proti revščini, katere koordinator sem.
Osebno se ne počutim revnega. Nimam veliko, a več ne rabim. Ne počutim se niti izključenega, se pa sem ter tja sam izključim iz dogajanja okoli mene, in sicer zato, ker mi smer, v katero gre naša družba, ni prav nič všeč. A del nje sem. In pomagam, kakor znam, in kjer lahko.
Mislim, da nam program Organizator socialne mreže daje znanje, da lahko to počnemo bolje.
O avtorju
Jean Nikolič je izvršni in odgovorni urednik časopisa Kralji ulice in študent programa Organizator socialne mreže.