Mag. Slavka Gojčič, predavateljica predmetov Oblikovanje in trženje velneških proizvodov na Abituri ter Zdraviliški in Spa menedžment in Trendi v ekološkem in wellness turizmu na FKPV: »Ko v teh dneh opazujem situacijo, se nehote spomnim slovenske osamosvojitvene vojne junija 1991, ko sem se kot direktorica Term Ptuj v tistih sončnih, toplih dneh skupaj s svojimi sodelavci pripravljala na začetek poletne sezone, v kateri smo na temelju rezervacij pričakovali veliko gostov, pa se je situacija čez noč korenito spremenila– gosti so večinoma stornirali svoje počitnice, življenje v deželi je zastalo, zaprti lokali, trgovine, prazne ceste so bile odsev negotove, težke situacije. Priznam, bilo me je strah, pa tega nisem smela pokazati sodelavcem, ne svojima otrokoma pri devetih letih. Posledice so bile težke na vseh segmentih takratnega življenja, vendar sta nas entuziazem, volja in veselje, da živimo v svobodni državi ponesla kvišku in nič nam ni bilo težko storiti.
Tudi tokrat me prevevajo podobni občutki – situacija je resna, celo bolj kot sem predvidevala še pred tednom dni, ko se mi je zdela misel, da bomo morali v izolacijo, skoraj nemogoča. Pa se je zgodilo natanko to. Vsaj naslednjih 14 dni je življenje ne samo v Sloveniji, praktično v vsej Evropi, ustavljeno, ustavljene so vse nenujne aktivnosti, vse tiste, ki bi povzročile širjenje virusa. Ko poslušam inform
ativne oddaje, ne morem mimo misli na vse tiste zdravstvene delavce in vse ostale, ki skoraj preko svojih (z)možnosti delajo zato, da pomagajo obolelim in da delujejo tudi službe, ki so nujno potrebne. Resnično jim moramo biti hvaležni!
In mi? Skladno s sklepom vlade bomo pedagoške aktivnosti – predavanja in vaje opravljali preko e-učilnice, kar nam ne bi smelo predstavljati resnejšega problema. In kaj lahko v tej situaciji storimo zase? Takšne priložnosti, da poskrbimo zase v fizičnem in psihičnem smislu, ne bomo več imeli. Situacija kar kliče po tem, da začenjamo delati na svoji osebnostni rasti, da postanemo bolj potrpežljivi, empatični, senzibilni. Poskrbimo za telesno aktivnost s sprehodi v naravi, z razteznimi vajami doma na blazini ali zjutraj s pozdravom soncu … Lahko preberemo kakšno knjigo, za katero nam je običajno zmanjkalo časa, se pozabavamo z najbližjimi ob družabnih igrah, vmes pa zapojemo ali celo zaplešemo. Zdaj je čas, da pokličemo prijatelje, sorodnike, ki jih že dolgo nismo slišali. Druženje na socialnih omrežjih? Da, vendar ne v vsakem trenutku!«
ativne oddaje, ne morem mimo misli na vse tiste zdravstvene delavce in vse ostale, ki skoraj preko svojih (z)možnosti delajo zato, da pomagajo obolelim in da delujejo tudi službe, ki so nujno potrebne. Resnično jim moramo biti hvaležni!