Všeč so mi sodobne digitalne rešitve, ki mi prihranijo čas. Navdušujejo me primeri digitalizacije, ki nam ponujajo nove izkušnje. Ko načrtujem počitnice, sem hvaležna za spletna mesta destinacij in portale za rezervacije nočitev, letov in drugih storitev. Rada preverim odzive uporabnikov na družbenih omrežjih in drugih digitalnih kanalih (npr. Google, TripAdvisor, Booking). Tudi sama po potovanju objavim nekaj utrinkov, se odzovem s svojim mnenjem in z oceno glede aktivnosti in namestitev. Mislim, da tako prispevam k izboljšanju storitev in drugim gostom olajšam odločitve. Vem pa tudi, da uporabnike družbenih omrežij, najbolj turiste, pritegnejo lepe fotografije, lepi razgledi, unikatnost ponudbe, dogajanje v mestu, unikatna doživetja, neokrnjena narava, dobro vino in kulinarika.
Pozdravljam projekt slovenskega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v letih 2020 in 2021 namenil sredstva za digitalno inoviranje kulturne dediščine države. V tem vidim priložnost za povečanje vrednosti kulturne dediščine in za ustvarjanje unikatnih turističnih doživetij. Hkrati pa se zavedam, da digitalizacija ne more nadomestiti človeškega faktorja v turizmu.
Prihodnost? Ljudje bodo vselej ključni.
Ljudje ustvarjamo personalizirana doživetja za goste. Lokalni prebivalci nam dajejo občutek gostoljubja in nam omogočijo pristen stik z destinacijo. Pri snovanju novih turističnih zgodb in izkušenj bo vselej v ospredju vključevanje lokalnega prebivalstva in njihove kulture v doživetja. Pomembna bo identifikacija edinstvenih lastnosti destinacije. V prihodnosti bo vedno večji poudarek na tehnologijah virtualne in obogatene resničnosti, ki jo lahko uporabimo tudi za ustvarjanje novih turističnih doživetij. A ob tem bo vselej pomembna tudi realnost!
V svetu neomejenih povezav bo resnično upoštevanje trajnosti izjemnega pomena. O tem priča tudi slovenski paviljon na Expo 2020 Dubaj, ki sem ga imela priložnost obiskati. Z zeleno fasado, leseno streho in bazenom z vodo pripoveduje zgodbo o zeleni, trajnostno usmerjeni deželi v srcu Evrope, ki je dovolj pametna za prave povezave med realnimi in virtualnimi izkušnjami.
Povabilo v Maribor
Doštudirala sem na FKPV, zdaj pa sem zaposlena na Zavodu za turizem Maribor, kjer skrbim za digitalni marketing in za projekt digitalizacije kulturne dediščine. Moje delo mi je všeč in z veseljem vas vabim, da si primere virtualnega in realnega v turizmu ogledate pri nas!
Dober primer digitalizacije dediščine se mi zdi prikaz 450 let dolge zgodbe najstarejše trte na svetu. V Hiši stare trte obiskovalec s pomočjo virtualnih očal spoznava zgodovinske dogodke, osebnosti in legende ter opazuje spremembe, ki so se odvijale na mariborskem Lentu, kjer raste ta spoštovanja vredna trta. Pridete pogledat? Rezervirajte svoje doživetje na: https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/dozivetja/14981-virtualno-dozivetje-zgodbe-najstarejse-trte-sveta.
Lep primer digitalizacije je tudi interaktivna miza v Pokrajinskem muzeju Maribor, ki predstavlja značilne jedi in prehranjevalne navade v 15., 18., 19., in 20. stoletju. V Sveti Trojici v Slovenskih goricah pa smo s tehnologijo video mappinga na pročelju cerkve s samostanom upodobili zgodba o treh lučkah (voda, ogenj, zemlja). Virtualna doživetja so zahtevala zelo realno in konkretno raziskovanje zgodovine!
Pot do znanja za delo v turizmu
Že od nekdaj me veseli delo z ljudmi, učenje tujih jezikov in raziskovanje različnih kultur. Navdušena nad delom v turizmu sem se vpisala na Srednjo turistično šolo v Velenju. Študij turizma sem nadaljevala na FKPV na I. in II. stopnji. Ob študiju sem opravljala študentsko delo pri različnih turističnih ponudnikih namestitev, v Turističnoinformacijskem centru Velenje in na Velenjski plaži. V tem času se je povečalo moje zanimanje za digitalni marketing v turizmu, zato sem se še dodatno izobraževala na Digitalni akademiji v turizmu, ki jo je organizirala Slovenska turistična organizacija. Tudi magistrsko nalogo sem usmerila v tematiko digitalne strategije destinacijske organizacije v turizmu.
V času študija na FKPV sem pridobila veliko teoretičnega in praktičnega znanja s področja upravljanja turističnih destinacij, komuniciranja, trendov v turistični dejavnosti in primerov dobrih praks. Izbrala sem pravi študij, saj sem se hkrati učila teorije in opravljala praktično delo.
Vedela sem, da je turizem panoga, ki bo cvetela. Danes stanje zaradi epidemije covid-19 nikjer ni rožnato, a verjamem, da se bo panoga slej ko prej vrnila v ustaljene tirnice. Vedno večji poudarek bo na varnosti, trajnosti in na individualnih potovanjih. Ali kaj razmišljate o njih? Dobra razporeditev dela in oddiha se mi zdi prava kombinacija za uspeh!
Študij in mreža ljudi
Vsakomur priporočam, da se odloči za študij, ki ga veseli. Pri presoji prave izobraževalne organizacije pa menim, da je pomembno upoštevati možnost praktičnega dela ob študiju, saj ti odpre veliko priložnosti za nadaljnjo kariero. V času študija sem se redno udeleževala predavanj in strokovnih ekskurzij. Sodelovala sem pri projektih, se sproti učila in opravljala izpite ter zaključne naloge. Zame je bil to pravi recept za dobro izkoriščen čas študija in za pridobitev novih kompetenc in izkušenj.
Pomemben del študija so tudi vzpostavljene povezave med ljudmi. Še vedno se v službi srečujem s sošolci, z eno sošolko sva celo sodelavki, kar me res veseli! Z nekaterimi sošolci, ki so se zaposlili v turističnih agencijah in podobnih organizacijah, smo poslovni partnerji. Ohranili smo dobre odnose! Občasno se slišimo in med seboj delimo svoje delovne izkušnje, priporočila in podobno. Lepo je. Nenazadnje: brez ljudi v turizmu res ne gre!
O avtorici:
Urška Rožič, diplomantka in magistrica turizma, zaposlena na Zavodu za turizem Maribor na področju digitalnega marketinga ter vodja projekta digitalizacija kulturne dediščine.