Abitura že 30 let izobražuje ljudi! Ne samo za njihovo strokovno delovanje, temveč tudi za življenje. Trenutno stanje sveta kaže, da izobrazba za življenje zagotovo vključuje tudi znanje za upravljanje, obvladovanje in razreševanje konfliktov. Kdo ve, morda bo ob vsakdanji konfliktni praksi eno od najpomembnejših izobraževalnih področij v prihodnosti Teorija konfliktov. S kolegoma Špelo Strniša Tušek, Rudijem Tavčarjem in še nekaterimi somišljeniki bi najraje zasnovali že osnovnošolski predmet ter sočasno kar široko družbeno gibanje, ki bi spodbujalo sodelovanje, ozaveščalo premagovanje konfliktnih situacij in tako prispevalo k boljšemu svetu.
Konfliktologija namesto vojaških strategij
Te dni sem razmišljal, da bi danes živeli drugače, če bi ukrajinski strokovnjaki za strateško varnost imeli vsaj osnovna znanja konfliktologije in ne (le) znanja z vojaških akademij in varnostnih fakultet. Če bi obvladali teorijo konfliktov, bi že od leta 1989, ko je padel berlinski zid in ko je razpadla Sovjetska zveza, imeli skupaj z Rusko federacijo odprt komunikacijski kanal za odkrito razpravo o ruskih varnostnih vprašanjih, povezanih z ukrajinskim razvojem. Povezovanja z zahodom, zvezo NATO, Evropsko unijo ne bi iskali brez podpore in razumevanja ruske strani, Rusija pa se ne bi počutila ogroženo. Napetosti bi reševali politično in ne vojaško. Tako kot velja, da bi države s preudarnim upravljanjem potencialnih konfliktov ključno vplivale na svojo varnost, tako velja za vse odnose. Za odnos moža in žene v obdobju, ko se porajajo pomembne napetosti, za odnose odraslih z otroki, ki so – še posebej v pubertetniških letih – lahko izredno naporni in konfliktni, za odnose z našimi odraslimi starši, brati, sestrami, sodelavci. Na vsakem področju se slej ko prej zgodi, da si eden želi A, drugi B, želji pa se medsebojno izključujeta. Kako to premagati? Odgovor ponuja teorija konfliktov. Pristopi, ki jih predlaga, niso enostavni, so pa učinkoviti.
Sodelovanje namesto premagovanja
To, da sta za prepir potrebna dva, je že stara modrost. Eden najglobljih uvidov pri upravljanju s konflikti (konfliktologijo) je uvid v lastno odgovornost in v lasten prispevek k dinamiki konfliktov. Že osnovno razumevanje dinamike konfliktov, čustev, potreb, komuniciranja, zmanjša destrukcijo v konfliktih in poveča so-bivanje, so-človečnost in so-delovanje. Ta materija ne terja visoke inteligence, terja pa izkušnjo (saj veste: učenje z delovanjem/learning by doing)! Nauči pa se je lahko vsak. Sam sem dokaz za to!
Želim si, da bi te izkušnje, ta učenja, to srečanje s konfliktologijo omogočili otrokom že od malih nog, zlasti pa v osnovni šoli. Mladi bi to občutenje in izkušnje nesli s seboj v odraslost. V konfliktih doma, v službah, v soseščini in nenazadnje v politiki, bi ravnali drugače, kot smo vajeni danes. Tako bi lahko prispevali k bolj zdravim odnosom med ljudmi in k boljšemu svetu, v katerem sodelujemo in manj drug drugega premagujemo. Kot je zapisal že Tolstoj: “Vsi razmišljajo o tem, da bi spremenili svet, nihče pa ne razmišlja o tem, da bi spremenil sebe.” Še kako prav ima Paulo Coelho, da »ko se trudimo postati boljši, postane tudi vse okoli nas boljše.« To je tudi odgovor vsem tistim, ki imamo kdaj občutek, da želimo lepši svet, pa se počutimo nemočne. Začnimo pri sebi, poskrbimo za druge!
Želim si, da bi pri vzpostavljanju takšnega izobraževanja sodelovali andragogi, razvojni psihologi in drugi strokovnjaki za različne razvojne oziroma starostne stopnje otrok. Skupaj s kolegoma Špelo, Rudijem in drugimi somišljeniki verjamemo, da bi bilo ravnanje v primeru konfliktov dober predmet že prvo triado osnovne šole. Prepričan sem, da bi bilo najbolje, če bi v vsaki triadi imeli o tej tematiki celoletni predmet, ki bi bil na urniku vsak teden po dve šolski uri skupaj – najbolje ob koncu tedna, da bi otroci svoje izkušnje in občutke prinesli še v domače okolje.
Za večjo kakovost življenja
Poznavanje teorije konfliktov ključno izboljša kakovost življenja ne le posameznika, ki pridobi ta znanja, ampak tudi ljudi, s katerimi se srečuje: doma, v družinskem okolju, v delovnem okolju ali pa ob sklepanju poslov, npr. pri nakupu rabljenega vozila ali pa novega stanovanja. Drugače bi ravnali, če bi naše izobraževanje vključevalo osnovno razumevanje konfliktov in miru kot osnovne človeške potrebe, pozicij in interesov, potreb in čustev, delovanja možganov v fazi konflikta ter razlik med percepcijami in interpretacijami, med tem, kako je biti in kaj pomeni ravnati, kako lahko z jaz stavki omilimo mnoge situacije in kako drugačno je aktivno poslušanje od zgolj slišanja, kako delujejo pohvale in kritike, zrcaljenja, vrednotenja in empatija, kaj nam ponujajo Galtungov ABC model, Glaslova 9-stopenjska lestvica konfliktov, Harvardska šola sodelovalnih pogajanj ali Karpmanov dramski trikotnik. Opremljeni s takšnimi znanji bi znali najti načine za razreševanje konfliktov, mediacija pa bi postala spoštovana in učinkovita praksa. V zavzemanju za uveljavitev konfliktologije povezujem teoretična pojasnila, demonstracije in vaje. Slušatelji izkušnje s predavanj in vaj prenašajo v življenje in analizirajo dogajanje z izdelavo in predstavitvijo dnevnikov, ki jih predstavijo na predavanjih. Tako teoretska dognanja povezujemo z osebnimi praktičnim izkušnjami, ki omogočajo trajno pridobitev spoznanj in veščin, uporabnih na vseh področjih svojega življenja.
Informacije so dostopne, a ljudje ne vemo več, kako bistvene ločiti od nepomembnih. Da, učinkovite rešitve obstajajo! Le pot do njih je včasih zabrisana v poplavi vsega mogočega. A zato, da bomo bolje živeli drug z drugim, je pomembno, da ima v družbi kar se da veliko ljudi izkušnjo, kako ozaveščeno soočanje s konfliktom prispeva k posameznikovemu in skupnemu dobremu. V pravni praksi so že temeljne oblike mediacije potrebovale vsaj 10 let, da so se uveljavile. Želim si, da bi si v naslednjem desetletju skupaj prizadevali za bolj poglobljeno razumevanje in uporabo načinov za ustrezen pristop h konfliktom.
Utrinek iz prakse
Sem predavatelj, ki verjame v koristnost vsebin, ki jih predajam naprej. A sem tudi odvetnik, ki ima veliko dela z ločitvami in z mediacijami ob ločitvah. Odkar obvladam konfliktologijo, opažam, kako je lahko ločitev tudi konstruktivna. Ko sta se mož in žena razšla, sta se o vseh podrobnostih lahko dogovorila sama. Skupaj sta obiskala starše in jim skupaj povedala novico. To je mogoče, ko razumeš, da če se bivši partner ali partnerka nima dobro, se bodo otroci posvečali njegovemu oziroma njenemu počutju namesto svojim razvojnim potrebam, da bo vsak nadaljnji konflikt pripeljal do zavezništev npr. njenih/njegovih proti njemu in njenih proti njej/njemu. To pa bo usmerilo nakopičeno energijo v destrukcijo. Zato je bolje, da skupaj upravljata to energijo v žalovanje, umirjanje in sodelovanje, kot pa da to energijo prepustita, da začne škoditi njej/njemu in zlasti otrokom. Zato je bolje, da se pogovarjata o rešitvah in ne o minulih krivicah, da se pogovarjata o tem, kaj je možno, in ne o tem, kaj je pravično! Namesto povečevanja občutkov krivičnosti se usmerita v pogovore o tem, kako si lahko pomagaš in ne kako se boš bojeval. Konflikti si želijo destrukcije. Zavestno lotevanje konfliktov pa vklopi razum in obvlada čustva.
Ja, mogoče je! Spodbujajmo to zavedanje in poskrbimo za širjenje teh znanj.
O avtorju:
Mag. Zoran Hajtnik, odvetnik in partner pri Odvetniški družbi Hajtnik Potrpin o. p. d. o. o., je po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani magistriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani s področja komunikologije na temo konfliktov in mediacij. Od leta 2004 je tudi mediator, sprva pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pozneje tudi pri Višjem sodišču v Ljubljani. Kot trener sodeluje in vodi številna izobraževanja mediatorjev in je soavtor in sourednik Velikega priročnika o mediaciji. Je habilitirani predavatelj na področju upravljanja in razreševanja konfliktov na Fakulteti za komercialne in poslovne vede.
Viri slik:
https://www.szs-alternativa.si/delavnica-pogajanja-od-premagovanja-k-sodelovanju/; http://od-hp.si/team/zoran-hajtnik/