Predstavljajte si, da anketirate na stotine ljudi, če poznajo določeno blagovno znamko, in jih kar 87 odstotkov odgovori: DA. Katera slovenska blagovna znamka bi to lahko bila? Marsikaj vam lahko pade na pamet, v moji magistrski nalogi pa je takšno prepoznavnost kazala znamka Lojze Slak.
Pesmi Ansambla Lojzeta Slaka, ki jih je kot član pevske zasedbe Fantje s Praprotna na Slakovih nastopih in koncertih prepeval tudi moj oče, so skorajda ponarodele. A znamka Lojze Slak je mnogo več kot le izjemna glasbena dediščina.
Blagovna znamka Lojze Slak, registrirana leta 2014, se pojavlja z logotipom z diatonično harmoniko. Povezuje glasbo, knjige in koledarje, muzej in različne dogodke, kot so pohod po Slakovi poti, gledališko predstavo in muzikal, festival in tekmovanje za nagrado Lojzeta Slaka in še marsikaj. Imela sem srečo, da sem bila soustvarjalka te znamke. Zato je bila tudi izbira tematike za mojo magistrsko nalogo na nek način logična. Po drugi strani pa me je do magisterija s področja blagovnih znamk pripeljala kar vijugasta pot.
Profesorica nemškega jezika v prodaji
Študirala sem nemščino. Po študiju sem najprej delala v jezikovnih šolah, kjer sem poučevala in prevajala preko pogodb. Želela sem si redne zaposlitve v šoli, najraje v eni od strokovnih šol, saj se mi je zdelo, da bi bilo tam poučevanje bolj zanimivo in polno izzivov.
Ker takšne službe nisem dobila, me je znanje nemškega jezika prineslo v Lidl. Ta je v Slovenijo vstopil pred 15 leti in vesela sem, da sem lahko bila zraven od samega začetka. To je pomenilo veliko različnih nalog, potovanja in učenje dela v Avstriji, kasneje v Nemčiji in prenos videnega in naučenega v Slovenijo. Ko so se odpirale prve trgovine, sem delala še v tajništvu prodaje, kasneje pa sem dobila priložnost spoznati prodajo do potankosti in se izučiti za regionalnega vodjo prodaje. Z vsem naučenim znanjem in kreativnim pristopom sem poslovno pot nadaljevala kot vodja izobraževanja in vodja projektov. Glede na to, da sem v poslovni svet prodaje stopala s povsem drugega, zgolj jezikovnega področja, sem kmalu začutila potrebo po nadaljnjem študiju. Zato sem se vpisala na podiplomski študij menedžmenta na Fakulteto za management.
Prvi dve leti sem kar dobro vozila in osvojeno znanje mi je res pomagalo pri opravljanju dela. Potem pa je delo zahtevalo vse več časa, jaz pa se kljub drugačni zaposlitvi nisem odrekla svojim prvotnim željam. Poklic učiteljice nemščine sem spremenila v hobi in v občasno poučevanje v jezikovnih šolah, hkrati pa sem si še naprej želela uživati na smučanju in na konjskem hrbtu. Zato je študij malo čakal na zaključek. Čas slej ko prej dozori!
Študentka menedžmenta v marketingu
Po letih dela v Lidlu se nisem odločila za nadaljnje ponujeno sodelovanje pri svojem delodajalcu. Želela sem si drugačne poti in zato sem znova preverjala delovna mesta v šolah. Tudi tokrat mi ni uspelo, zato pa se je našel pravi čas za nadaljevanje študija. Čeprav sta mi do zaključka manjkala le še dva izpita in naloga, sem na Fakulteti za management za nadaljevanje imela bolj slabe izglede, saj bi se v novi bolonjski program morala vpisati ponovno v prvi letnik. Takrat sem po nasvetu prijatelja našla Fakulteto za komercialne in poslovne vede v Celju. Že prvi telefonski pogovor mi je dal dober občutek. Omogočili so mi hitro nadaljevanje in zaključek študija. Ob odločitvi za magistrski študij na FKPV sem rahlo spremenila tudi smer. Osredotočila sem se na marketing, ki me je vse bolj zanimal.
Pri delu v prodaji sem osebno vselej videla sadove marketinga in oglaševanja. Z menjavo delodajalca pa sem imela priložnost delati tudi v podjetju Josef Manner, kjer me je marketing povsem prevzel. Z marketinškimi aktivnostmi sem se vse bolj srečevala tudi pri glasbi, ki je bila zaradi očeta, pevca v narodno zabavnem ansamblu, vedno del mojega življenja. Pritegnili so me oglaševanje, blagovne znamke, notranji marketing, ugled in prepoznavnost podjetij in znamk – vse, kar naredi znamko ali podjetje vidno in usmerjeno naprej. Tudi novo zaposlitev sem našla na področju marketinga, z delom na medpodjetniškem B2B področju v podjetju HENNLICH Slovenija.
Glasba in znamčenje
Za zaključek študija sem lahko združila vsa znanja in veselje, ki mi ga je privzgojil oče. Od malih nog sem spremljala očetovo petje v Ansamblu Lojzeta Slaka. Ko sem odraščala, sem vse pogosteje zahajala tudi na njihove nastope, veselice, koncerte. Srečo sem imela, da sem lahko opazovala najprej vse odzive publike na nastopih, potem vsa dogajanja v zakulisju, z leti pa sem pri vsem tem lahko tudi vedno bolj sodelovala.
Moj stik s Slakovo glasbo, člani ansambla in člani družine Slak se je še povečal po Lojzetovi smrti. Scenariji, vodenje koncertov, organizacija v zaodrju, izjave za medije so me pripeljali v zelo pristen stik z marketingom in velikim krogom odjemalcev mojih sporočil. V tem času je nastala tudi registrirana blagovna znamka Lojze Slak. Pod taktirko Roberta Slaka so se porajale številne nove aktivnosti in izdelki. Srečo sem imela, da sem lahko sodelovala pri ustvarjanju te zgodbe. Znanje in izkušnje, pridobljene pri študiju in delu, pa so mi ves čas zbujali občutek, da bi lahko bila znamka še bolj vidna, še bolj prepoznavna in še bolj ugledna. Zato sem v magistrski nalogi preverila stanje in raziskala potenciale. Zdaj še bolj verjamem, da bo znamčenje pomagalo ohranjati dediščino Lojzeta Slaka!
O avtorici:
Andreja Bergant, zaposlena na področju oglaševanja in prevajanja v marketinškem oddelku podjetja HENNLICH Slovenija, je leta 2021 na FKPV magistrirala z nalogo Razvoj in prepoznavnost blagovne znamke Lojze Slak.