Za desetke v zrelih letih

|
Ivo Rep

Izpit iz Računovodstva. Kontni plani, pravilna knjiženja, zapiranja kontov … Skoraj vse življenje sem bil bančnik, a sem pomislil, da bo tole preveč zame.  Strah naredi svoje. Predavatelj nam je namignil, da je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije izdala knjižico, v kateri so dobro obrazložene računovodske operacije. Svetoval nam je, da jo lahko uporabimo kot pripomoček na izpitu. Nabavil sem to majhno knjižico, niti ne formata A5, debelo mogoče 2 cm in gosto popisano. In jo prebral. Večkrat! Nato sem pričel vanjo pisati opombe na način, da ne bi bile moteče pri izpitu, in jo vso sistematično polepil z barvnimi lepljivimi listki, da sem temo takoj našel.

Na izpitu sem jo seveda uporabljal. Predavatelj jo je v mimohodu opazil in zaprosil, če jo lahko pogleda. Seveda! Bil je soavtor. Na knjižici se je videlo, da sem jo pošteno uporabljal pri učenju, in da je zato močno dopolnjena. Z nasmehom mi jo je vrnil in rekel:  »Vidim, da ste se dobro pripravili!«

Izpit iz računovodstva sem opravil z desetko. Jaz, desetka?! Da, bila je prva in ni bila zadnja!

V študijske klopi sem sedel pri svojih 57 letih. Ko sem diplomiral, sem jih imel 59. Moj oče je bil pri teh letih že zdavnaj v penziji. Meni pa je diploma tudi v zrelih letih takoj ponudila nove možnosti zaposlitve na področju financ. Res je, službeno sem sicer zajadral drugam, a odločitve za študij na FKPV nisem nikoli, niti za hip obžaloval.

Ko praksa šteje, a si na papirju še vedno le gimnazijski maturant

V moji mladosti je vsakdo lahko študiral. Do diplome pa jih je prišlo mnogo manj, kakor se jih je vpisalo. Tudi jaz sem bil med tistimi, ki smo se zaposlili brez dokončanega študija. Takrat si se s splošno srednješolsko izobrazbo lahko zaposlil praktično povsod. Delovnih mest je bilo dovolj. Imel sem srečo in s svojim zvedavim značajem sem se poglobil v delo, ki sem ga opravljal, sledil novostim in bil ves čas v prednosti v poznavanju svojega dela in funkcioniranja organizacije, kjer sem bil zaposlen. Skoraj celotno delovno dobo sem bil zaposlen v bankah. Od vsega začetka sem ob rednem delu, kasneje pa prav neposredno, z zunanjimi izvajalci sodeloval pri analizah poslovnih procesov, uvajanju aplikativne podpore delovanju teh procesov, pripravi končnih produktov in obdelavah podatkov za potrebe delovanja in pripravljanja strategij poslovanja bank. Digitalizacijo poslovanja sem živel že pred 30 leti in jo profesionalno, kot trener, prenašal na mlajše generacije zaposlenih. Vedno in povsod.

Ves čas sem se ob delu izobraževal. Bil sem na mnogih seminarjih, delavnicah, okroglih mizah, ki so se izvajali pod okrilji velikih domačih družb ali multinacionalk, fakultet za ekonomijo, pravo, gradbeništvo … . A v osnovi sem bil teoretično še vedno gimnazijski maturant.

Ob menjavi delovnega mesta formalna izobrazba nikoli ni bila problematična, strokovne kompetence pa sem imel odlične. Saj sem si želel formalizirati svojo izobrazbo in sem zato ob delu že začel s študijem ekonomije, a sem malo študiral, veliko prekinjal, svoje načrte vsakokrat opustil za nekaj časa ….

Potem pa sem ostal brez službe! Časi so se spremenili in tudi vse  strokovne kompetence niso mogle nadomestiti manka formalne izobrazbe. Z novo motivacijo sem odkril FKPV in pri 57 letih ponovno sedel v študentske klopi. 

Ko te skupnost in strokovne službe spodbujajo k dokončanju študija

Nor občutek! Na predavanja sem hodil z ljudmi, ki so bili ali malo mlajši od mene ali pa bi po letih lahko bili moji otroci. Bili smo skupina, v kateri leta niso bila pomembna, veliko pa je štelo sodelovanje, odnos med ljudmi, komunikacija.

Prav te človeške reči so tudi ena od pomembnih prednosti strokovnih služb FKPV. Mislim, da ga ni študenta, diplomanta FKPV, ki ne bi imel dobre besede o ljudeh na fakulteti! Vselej smo se lahko zanesli na pomoč! Na izpite smo se lahko odpravili na več koncev Slovenije, saj so študijski centri fakultete zelo strateško razporejeni. Za zamudnike so bili tu vselej tudi zgodnjejesenski roki na sedežu fakultete v Celju. Z lastnimi izkušnjami iskreno povem, da je celotno delovanje FKPV naravnano na potrebe študentov in na ustrezne spodbude za opravljanje obveznosti od začetka do zaključka študija. Diplomiral sem (že) pri 59 letih!

Ko so za tabo desetletja dela, je študij še lepši!

Pri izbiri prave fakultete zase sem se poglobil predvsem v predmetnike in vsebine, ki mi jih bo ponudil študij. Seveda sem bil pozoren tudi na višino šolnine, a ta se v resnici ne razlikuje toliko, kolikor se razlikujejo možnosti obročnega plačevanja ter še posebej to, kaj zares dobiš za plačano šolnino. Moje izkušnje s FKPV so tako pozitivne, da jo z veseljem priporočam vsakomur!

In z veseljem rečem tudi, da je strah pred študijem v zrelih letih odveč! V resnici se ga je lepo lotiti tudi z delovno dobo, ki je že prešla v zadnjo tretjino potrebne za upokojitev. Nekateri to morajo storiti, da obdržijo zaposlitev, drugi to storijo, da zaposlitev ponovno pridobijo, tretji imajo čas, da si izpolnijo kakšne stare zaobljube. Študij v zrelih letih je prijeten. Ljudje smo umirjeni. Vemo, da obvladamo tako vsakdanje življenje kot svoje področje dela. In kaj je lepšega, kot se zaplesti v pogovor s predavateljem o temi, ki je predmet študijskega programa, pa jo v praksi poznamo malce drugače, kot zveni v teoriji!

Diplomirati, pa četudi v zrelih letih, pomeni tudi okrepiti lastno samopodobo. Ko dosežeš cilj, si ponosen nase! Ta ponos je takšne vrste, da tudi okolje s tabo lažje in lepše živi! Odprejo se ti nova obzorja. Zaveš se, da so se možnosti izbire tega, kaj boš v življenju še počel, zelo povečale.

Sam bi se po diplomi lahko ponovno zaposlil na področju dela, ki sem ga opravljal vso delovno dobo. A me je življenje povabilo drugam. Danes sem podžupan Občine Medvode. Svoje delo opravljam samozavestno z novimi, širšimi in večjimi kompetencami, ki mi jih je dal tudi študij.

 

 

 

O avtorju:

Ivo Rep je diplomant smeri Komerciala na FKPV in podžupan občine Medvode. Ko je v mladosti opustil študij ekonomije, se je leta 1980 zaposlil na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani, leta 1982 pa se je začela njegova bančna kariera, ki je trajala skoraj 35 let.